Razlaga 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku-ustna obravnava

#Zakonodaja


Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni,list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02)

154. člen

Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev stvari, mora pa jo razpisati v stvareh, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence.

155. člen

(1) Ustna obravnava je javna.

(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko izključi javnost od celotne ustne obravnave ali od dela obravnave:

1. če to zahtevajo razlogi morale ali javne varnosti;
2. če je podana resna in neposredna nevarnost, da bi bila ustna obravnava ovirana;
3. če je treba obravnavati razmerja v kakšni rodbini;
4. če je treba obravnavati okoliščine, ki pomenijo državno, vojaško, uradno, poslovno, poklicno, znanstveno ali umetniško tajnost.

(3) Izključitev javnosti lahko predlaga tudi prizadeta oseba.

(4) O izključitvi javnosti se izda sklep, ki mora biti obrazložen in objavljen na oglasni deski tega organa.

(5) Pri razglasitvi odločbe javnost ne sme biti izključena.


GCU -> Carinski urad Jesenice

Številka: 426-80/119-1/2003/0310-010

ZADEVA: Razlaga 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku-ustna obravnava

Pojasnjujete, da se zadnje čase stranke v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti zaradi doplačila nepravilno obračunanih uvoznih dajatev, v pritožbenem postopku in nato v postopku ponovnega odločanja sklicujejo na 154. člen ZUP in zahtevajo ustno obravnavo v primerih, ko se carinski organ odloči za ponovni pregled blaga v njiihovih prostorih. Po določbi 154. člena ZUP je namreč razpis ustne obravnave obvezen v primerih, ko se opravi ogled. Po vašem mnenju pa temelji naknadno preverjanje deklaracije tudi v nadaljevanju postopka pri ponovnem odločanju na določbi 62. člena CZ, kot specialni določbi, ki ne vključuje ustne obravnave.

Ker bi se želeli izogniti nepotrebnim postopkovnim napakam, prosite za mnenje.

Ustna obravnava je oblika izvajanja ugotovitvenega postopka, ki je v nekaterih primerih fakultativna, v dveh primerih pa obvezna, to je takrat, ko sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali pa takrat, kadar je potrebno opraviti ogled oziroma zaslišati priče ali izvedence.

Kršitev pravila o obveznosti ustne obravnave sama po sebi sicer v zakonu ni opredeljena kot bistvena kršitev pravil postopka, vendar pa je z opustitvijo obravnave, kadar je ta obvezna, lahko zelo hitro povezana s kršitvijo pravila postopka, ki je kot bistvena določena v 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Z ustno obravnavo, ki je izvedena dosledno po pravilih ZUP, se namreč najustrezneje uresniči načelo zaslišanja stranke iz 9. člena tega zakona. Poleg tega je seznanjanje stranke z rezultati ugotovitvenega postopka na ustni obravnavi neposredno in sprotno, zato tudi praviloma najbolj ekonomično.

Pravilno ugotavljate, da se glede na določbo 6. člena CZ v carinskem postopku prednostno uporabljajo procesne določbe, ki jih predpisuje ta zakon, glede postopkov, ki s tem zakonom niso predpisani, pa se subsidiarno uporabljata Zakon o davčnem postopku in Zakon o splošnem upravnem postopku.

Naknadno preverjanje deklaracij, ki vključuje preverjanje komercialnih, tehnoloških in drugih dokumentov in podatkov v zvezi z zadevnim blagom in tudi pregled blaga, če je še mogoč, kot tudi spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega carinskega postopka, je urejeno v določbi 62. člena CZ in izvedbenem predpisu 171. člena UICZ. Po navedenih določbah je predpisana diskrecija carinskega organa glede odločitve za preverjanje deklaracije po prepustitvi blaga deklarantu, opravi pa se lahko pri deklarantu ali drugi osebi, ki razpolaga s potrebnimi podatki. Pri izvajanju teh postopkov so carinski organi omejeni z določbami 9. člena CZ, ki predpisujejo za posamične primere roke hrambe dokumentov, ki so jih osebe dolžne hraniti zaradi izvajanja carinske kontrole.

Iz pojasnjenega torej izhaja, da lahko opravi carinski organ v zgoraj omenjenih rokih iz 9. člena CZ naknadno preverjanje deklaracije, brez da bi zaradi razjasnitve dejanskega stanja stvari razpisal ustno obravnavo. Pooblastilo iz 62. člena CZ se lahko uporabi v vseh primerih, ko se z naknadnim preverjanjem deklaracije ugotavlja, ali je bil carinski dolg v sprejeti carinski deklaraciji pravilno obračunan v skladu z določbo 143. člena CZ. V zvezi s spoštovanjem obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega carinskega postopka, se pooblastilo iz 62. člena CZ uporabi v primerih preverjanja nastanka carinskega dolga za blago:

  • ki je bilo odstranjeno izpod carinskega nadzora v dovoljenem carinskem postopku (145. člen CZ),
  • za katero se ne izpolnjujejo dolžnosti iz zahtevanega postopka (točka (a) prvega odstavka 146. člena CZ),
  • za katero ni izpolnjen kateri od pogojev za prepustitev blaga v določen carinski postopek ali za odobritev carinske oprostitve ali olajšave zaradi namena končne uporabe tega blaga (točka (b) prvega odstavka 146. člena CZ) ali
  • ki se je nepravilno rabilo ali uporabljalo v prosti carinski coni (147. člen CZ).

Pooblastila iz 62. člena CZ pa ni mogoče uporabiti v primerih ugotavljanja nastanka carinskega dolga zaradi nezakonitega vnosa blaga v smislu 144. člena CZ. V teh primerih izhaja pooblastilo za izvajanje kontrole iz 8.a člena CZ, dolžnost predložitve dokumentov s strani oseb, ki so bile neposredno ali posredno vključene v posle v zvezi z nezakonito uvoženim blagom, pa iz 8. člena istega zakona.

Odvisno od okoliščin posameznega primera in od zbranih dokazov, ki se lahko pisno posredujejo stranki ali strankam v izjasnitev tudi brez razpisa ustne obravnave, se zato uradna oseba, ki vodi postopek, odloči, ali bi lahko ustna obravnava koristila za razjasnitev stvari. Ustnost in neposrednost občevanja med uradno osebo, strankami, pričami, izvedenci in drugimi udeleženci postopka vsekakor lahko bistveno prispevajo k lažji, hitrejši in sigurnejši ugotovitvi dejanskega stanja in materialne resnice zlasti v zapletenih primerih. Obvezno pa je razpisati ustno obravnavo v vseh primerih, ko se ugotavlja subjektivna odgovornost morebitnih carinskih dolžnikov v smislu določb 144., 145. ali 147. člena CZ, še posebej, če v ugotovitvenem postopku izpodbijajo pasivno legitimacijo. Prav tako je obvezno razpisati ustno obravnavo, če je zaradi razjasnitve te odgovornosti potrebno zaslišati tudi priče.

V ponovnih postopkih po odpravi odločbe bodisi v pritožbenem postopku ali upravnem sporu pa je vsekakor glede izvedbe ugotovitvenega postopka potrebno upoštevati napotila drugostopenjskega organa.



Vir: Generalni carinski urad; “Carinski urad Jesenice”; akt št. 426-80/119-1/2003/0310-010, z dne 31.7.2003