• vrsta sadja ali zelenjave iz katerega je sok
  
  če vsebuje več kot 0,5 vol.% alkohola, se uvršča v
  tar.št.22.06, če je alkohol iz fermentacije ali
  tar.št. 22.08, če je alkohol iz destilacije (žganja)


• odstotek sadnega deleža
  
  tar. št. 20.09: 100% sadnega deleža, s sledečimi
  dovoljenimi dodatki ali brez njih: sladkor, sladila, sol,
  začimbe, konzervansi, citronska kislina, vinska kislina, barvila,
  vitamini, vendar samo v količinah, ki ne podirajo ravnovesja
  sestavin v naravnem soku.
  tar. št. 22.02: manj kot
  100% sadnega deleža (npr. nektarji) ali
  100% sadnega deleža in
  ima dodane snovi, ki porušijo naravno sestavo soka (npr.
  preveč vitaminov ali vitamini, ki običajno niso v sadju, minerali,
  škrob, itd.).
  tar. št. 21.06: sirupi, ki
  vsebujejo manj kot 100% sadnega deleža in se jih mora pred uporabo
  redčiti z vodo ali drugimi pijačami (npr vinom).
  
• vrednost v EUR/100 neto kg
  
  če je v drugi denarni enoti, je potreben preračun po srednjem
  bančnem tečaju na dan carinjenja.



• Brix število.

Carinska uprava RS

POJASNILO št. 9/2003

akt št. 426-90/31-1/2003/0710-001, z dne 20.08.2003

Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS. št.
56/99,
52/02)
in zaradi zagotovitve enotne uporabe predpisov o uvrščanju
blaga izdaja generalni direktor Carinske
uprave Republike Slovenije

POJASNILO O UVRŠČANJU SADNIH SOKOV IZ TARIFNE ŠTEVILKE
2009

V Republiko Slovenijo se uvaža veliko vrst sadnih sokov, ki so
prijavljeni v razne tarifne podštevilke tarifne številke
2009. Na carinskih deklaracijah se med opisi blaga v polju 31
pojavljajo opisi, ki so za preverjanje uvrstitve nepopolni. Po
določbah priloge
1 Pravilnika
za izpolnjevanje enotne carinske listine (Uradni list RS, št.
114/02)
mora opis blaga zagotoviti nedvoumno uvrstitev blaga v kombinirano
nomenklaturo in omogočiti pravilno uporabo vseh drugih predpisov,
vezanih na vrsto blaga za zahtevani carinski postopek. Za uvrstitev
sadnega soka je potrebno poznati toliko podatkov, kot jih zahteva
poimenavanje tarifne oznake na osem mest, in sicer:

• iz katere vrste sadja ali zelenjave je sok izdelan,
  
• Brixovo število,
  
• vrednost v EUR za 100 kg neto teže,
  
• vsebnost sladkorja.
  

Pri uvrščanju je potrebno upoštevati temeljna
pravila za uporabo kombinirane nomenklature, opombe k oddelkom,
poglavjem, opombe k tarifnim podštevilkam in dodatne opombe k
poglavjem.

Pri sadnih sokovih iz tarifne številke 2009 je potrebno
upoštevati opombo 6 k 20. poglavju, ki se glasi: »Pri
tar. št. 2009 so z izrazom sokovi, nefermentirani in brez
dodanega alkohola mišljeni sokovi, v katerih delež
alkohola ne presega 0.5 vol. % (glej 2. opombo v 22. poglavju)«.
Če sok vsebuje več kot 0,5 vol. % alkohola, se uvršča v 22.
poglavje.

Za pravilno razumevanje pojma sladkor je pomembno vedeti,
da obstaja več vrst sladkorjev, med njimi so najbolj razširjeni:

• saharoza (običajni kristalni sladkor),
• 
  fruktoza ali sadni sladkor (sladkor v sadju),
• 
  glukoza ali dekstroza (sladkor, ki se nahaja predvsem v grozdju,
  pridobi pa se tudi z encimsko obdelavo škroba),
• 
  laktoza ali mlečni sladkor (nahaja se v mleku),

• 
  invertni sladkor (na enake dele glukoze in fruktoze razgrajena
  saharoza).

  
  

V vsakdanji rabi se beseda sladkor uporablja za saharozo.

»Vsebnost sladkorja« (saharoze) se lahko določa
na dva načina:

• z Brixovim hidrometrom ali

• 
  z refraktometrom.

  
  

Za uvrščanje sadnih sokov je pomembna opomba 3 k
podštevilkam 20. poglavja, ki se glasi: »Pri tar.
podštevilkah 2009 12, 2009 21, 2009 31, 2009 41, 2009 61 in
2009 71 je izrazom Brix število mišljeno
neposredno odčitavanje stopnij Brix z Brix hidrometra ali
refrakcijskega indeksa, izraženega v odstotkih vsebnosti sladkorja,
odčitanega z refraktometra pri temperaturi 20 °C ali
preračunanega na 20 °C, če je odčitavanje potekalo pod drugačno
temperaturo.«

Po opombi 3 k podštevilkam 20. poglavja se za sokove iz
tarifnih podštevilk:

• 2009 12 – nezamrznjen pomarančni sok, z Brix številom ne več kot 20.
  
• 2009 21– sok grenivke, z Brix številom ne več kot 20,
  
• 2009 31 – sok drugih agrumov, z Brix številom ne več kot 20,
  
• 2009 41 – ananasov sok, z Brix številom ne več kot 20,
  
• 2009 61 – grozdni sok (tudi grozdni mošt), z Brix številom ne več kot 30,
  
• 2009 71 – jabolčni sok, z Brix številom ne več kot 20.
  

že pri direktnem odčitavanju Brixovega hidrometra ali
refraktometra pri temperaturi 20 °C odčita odstotek vsebnosti
sladkorja. Po določbi dodatne opombe 2 (b) k 20. poglavju
izraz Brixovo število pri teh tarifnih podštevilkah
ustreza številki, ki jo pokaže refraktometer pri temperaturi
20 °C.

Za ostale sokove iz tarifne številke 2009 se vsebnost
sladkorja izračuna v skladu z dodatno opombo 2 (a) k 20. poglavju,
ki se glasi: »Vsebnost raznih sladkorjev izraženih kot
saharoza (vsebnost sladkorja), v proizvodih, uvrščenih v to
poglavje ustreza vrednosti, ki jo pokaže refraktometer (uporabljen v
skladu s predpisano metodo) pri temperaturi 20 °C, pomnoženi s
faktorjem:

• 0,93 za produkte iz tar. podšt. 2008 20 do 2008 80,
  2008 92 in 2008 99 ali

• 
  0,95 za proizvode iz drugih tar. št.«.

  
  

Vsebnost raznih sladkorjev, izraženih kot saharoza, za ostale
sokove iz tarifne številke 2009 se torej izračuna tako, da se
odčitek z refraktometra pri 20 °C pomnoži s faktorjem 0.95.

»Vsebnost dodanega sladkorja« je vezana na
definicijo, navedeno v dodatni opombi 5 k 20. poglavju, ki se
glasi: »Vsebnost dodanega sladkorja pri proizvodih,
uvrščenih v tar. št. 2009, ustreza vsebnosti
sladkorja, zmanjšani za vrednosti, ki so naštete
spodaj, glede na vrsto soka:

• limonin ali paradižnikov sok: 3,
• 
  jabolčni sok: 11,
• 
  grozdni sok: 15,

• 
  drugi sadni ali zelenjavni sokovi, vključno z mešanicami
  sokov: 13«.

  
  

Vsebnost dodanega sladkorja se izračuna tako, da se število,
navedeno v dodatni opombi 5, odšteje od vsebnosti sladkorja,
ki smo jo izračunali s pomočjo dodatne opombe 2 (a).

Opozarjamo, da pomeni izraz »dodani sladkor«
povečano vsebnost sladkorja, ki se izračuna v skladu z dodatno
opombo 5 k 20. poglavju, in ne fizično dodanega sladkorja.

Več o vsebini tarifne številke 2009 je v Navodilih
za uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo (Uradni list
RS, št. 61/2003,
na straneh 7302 do 7305 in 9124 do 9125).

Primer:

Na računu je pri uvozu opis blaga: ananasov sok, zamrznjen,
koncentriran, 60 °Brix, 1.435 USD/t. Deklarant v polju 31 ECL
navaja, da sok ne vsebuje dodanega sladkorja (ker v soku fizično ni
bila dodana nobena vrsta sladkorja). Sok je prijavljen v tarifno
oznako 2009 49 99.

Na podlagi znanih podatkov opravimo izračun:

• vsebnost raznih sladkorjev, dodatna opomba 2 (a)/20. poglavje:
  60 x 0,95 = 57%;

• 
  vsebnost dodanega sladkorja, dodatna opomba 5/20. poglavje: 57 – 13
  = 44 %.

  
  

Uvrstitev ananasov sok z Brixovim številom 60, vrednostjo,
ki presega 30 EUR/100 kg neto mase, z izračunano vsebnostjo raznih
sladkorjev 57 % in z izračunano vsebnostjo dodanega sladkorja 44 %,
se šteje za sok z dodanim sladkorjem in se uvrsti v tarifno
oznako 2009 49 30, kjer je poimenovanje: »ananasov
sok: drugo: s Brixovim številom nad 20 do vključno 67:
kalerega vrednost presega 30 EUR za 100 kg neto mase in vsebuje
dodani sladkor«.

Glede na dodatno opombo 5 k 20. poglavju bi se ananasov sok štel
za sok brez dodanega sladkorja v primeru, da bi imel Brixovo število
12, saj bi izračun dal vsebnost dodanega sladkorja (12 – 13 = – 1) in
sok bi se uvrstil v tarifno oznako 2009 41 99.

V praksi se sokovi velikokrat napačno uvrščajo v
skupino sokov »brez dodanega sladkorja«, ker
uvozniki in proizvajalci trdijo, da fizično ni bila dodana nobena
vrsta sladkorja, zato še enkrat opozarjamo na podatke, ki
morajo biti znani pri kontroli uvrščanja sadnih sokov:

• 
  iz katere vrste sadja ali zelenjave je sok izdelan,
• 
  Brixovo število,
• 
  vrednost v EUR za 100 kg neto teže,

• 
  vsebnost sladkorja (ki se izračuna po dodatnih opombah 2 (a) in 5 k
  20. poglavju).

  
  

V primeru, da ti podatki niso znani, je potrebno vzeti vzorce
blaga za analizo v carinskem laboratoriju.

Številka: 426-90/31-1/2003/0710-001

Datum: 20.08.2003