1436. Pravilnik o reševanju pritožb v carinski službi

Na podlagi drugega odstavka 31.a člena Zakona o carinski službi
(Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K o reševanju pritožb v
carinski službi

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa postopek reševanja pritožb posameznika,
ki meni, da so bile z ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb
carinske službe (carinika, inšpektorja ali izterjevalca; v
nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) kratene njegove pravice ali
svoboščine. Določa tudi evidentiranje pritožb, varstvo
podatkov in stroške postopka.

2. člen

Posamezni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

– pritožba je vsaka
vloga posameznika, v kateri zatrjuje kratenje pravic in svoboščin
s strani pooblaščene uradne osebe carinske službe;

– pritožbeni postopek je
postopek, predpisan v tem pravilniku, v katerem se preverijo vsa
dejstva v zvezi s pritožbo;

– pritožnik je
posameznik, ki meni, da so bile z dejanjem pooblaščene uradne
osebe ali opustitvijo dejanja kratene njegove pravice in svoboščine
in se je v skladu z 31.a členom Zakona o carinski službi (Uradni list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)
pritožil na Generalni carinski urad;

– vodja organizacijske enote
je vodja izpostave, direktor carinskega urada in vodja sektorja;

– poročevalec je oseba, pristojna za opravljanje
nalog v postopku reševanja pritožb, in sicer v delu reševanja
pritožbe na komisiji.

2. POSTOPEK REŠEVANJA PRITOŽBE

3. člen

(1) Postopek za reševanje pritožbe obsega sprejem,
preverjanje, obravnavanje pritožbe in odločanje o stroških ter
posredovanje odgovora pritožniku.

(2) Za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem
pravilnikom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni
upravni postopek.

2.1 Sprejem pritožbe

4. člen

(1) Pritožnik lahko vloži pritožbo pisno, ustno ali v elektronski
obliki v kateri koli organizacijski enoti carinske službe.

(2) Pritožba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko
podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.

(3) V primeru ustne pritožbe se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta
pritožnik in tisti, ki je pritožbo sprejel. Pritožniku se izroči
izvod zapisnika.

5. člen

(1) Če je bila pritožba vložena osebno, mora javni uslužbenec, pri
katerem je bila pritožba vložena, na pritožnikovo zahtevo izdati
potrdilo o vloženi pritožbi.

(2) Javni uslužbenec oziroma organizacijska enota, ki je pritožbo
sprejel, je dolžan pritožbo in vso dokumentacijo, ki se nanjo nanaša,
nemudoma poslati na Generalni carinski urad. V primeru, da je
pritožba vložena v organizacijski enoti carinskega urada, se kopija
vložene pritožbe pošlje tudi direktorju tega carinskega urada.

6. člen

Pritožba mora vsebovati:

– ime in priimek ter naslov
pritožnika;

– kraj, čas in opis dejanja
ali opustitve dejanja, zaradi česar pritožnik meni, da so mu bile
kratene pravice in svoboščine;

– datum vložitve;

– podpis pritožnika.

2.2 Preverjanje pritožbe

7. člen

(1) Pritožbo preverja tričlanska komisija, ki jo po prejemu
pritožbe imenuje generalni direktor Carinske uprave Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor).

(2) Komisijo sestavljajo predsednik komisije, ki vodi postopek, in
dva člana. Predsednika komisije se imenuje izmed uslužbencev
Generalnega carinskega urada, izmed članov komisije je eden
predstavnik reprezentativnega sindikata, drugi pa je predstavnik
Ministrstva za finance.

(3) Član komisije ne sme biti javni uslužbenec istega carinskega
urada, iz katerega prihaja javni uslužbenec, zoper katerega je
vložena pritožba.

8. člen

Generalni direktor lahko na predlog predsednika komisije za
preverjanje navedb v pritožbi ali izvedbo posameznega dejanja v
postopku pisno pooblasti tudi drugega javnega uslužbenca (v
nadaljevanju: pooblaščenec). Pooblaščenec o svojem delu
pisno obvešča komisijo.

9. člen

(1) Član komisije ali pooblaščenec mora generalnemu
direktorju predlagati svojo izločitev iz postopka reševanja
pritožbe, če obstajajo razlogi, na podlagi katerih je mogoče dvomiti
o njegovi nepristranskosti.

(2) Zaradi pristranskosti lahko izločitev predlaga tudi javni
uslužbenec ali pritožnik.

(3) O izločitvi odloči generalni direktor s sklepom zoper katerega
ni pritožbe.

10. člen

Preverjanje pritožbe zajema ugotavljanje:

– zveze med zatrjevanim kratenjem pravice ali svoboščine
pritožnika in dejanjem ali opustitvijo dejanja javnega uslužbenca ter

– skladnosti dejanja ali opustitve javnega uslužbenca,
očitane v pritožbi, z zakoni, podzakonskimi predpisi ali pravili
stroke.

11. člen

(1) Kadar ima pritožba formalne pomanjkljivosti ali iz vsebine
pritožbe ni mogoče razbrati pravice ali svoboščine, ki je bila
pritožniku kratena, oziroma ni navedeno dejanje ali opustitev dejanja
javnega uslužbenca, ki je povzročila kratenje pravice ali svoboščine
pritožnika, komisija od pritožnika zahteva, da pritožbo v roku
osmih dni dopolni.

(2) Če pritožnik v roku iz prejšnjega odstavka pritožbe ne
dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je od
pritožbe odstopil.

12. člen

(1) Vodja posamezne notranje organizacijske enote (v nadaljnjem
besedilu: vodja) je komisiji dolžan posredovati vse potrebne podatke
in dokumentacijo za obravnavo pritožbe ter omogočiti vpogled v spise
in druge dokumente, ki se vodijo pri delu službe.

(2) Kadar se vodja s predlaganimi ukrepi iz prejšnjega
odstavka ne strinja, o izvedbi ukrepa odloči generalni direktor.

(3) Dokumentacija, ki ima oznako zaupnosti ali tajnosti, se sme
pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe oziroma druge osebe,
ki jo ta pooblasti.

(4) O vseh predlaganih in izvedenih ukrepih se napiše
uradni zaznamek in se vloži v spis.

13. člen

Komisija lahko:

– opravi razgovor z javnim
uslužbencem, pritožnikom, pričami in z osebami, ki so kakor koli
povezane z uradnim postopkom javnega uslužbenca;

– sooči javnega uslužbenca in
pritožnika, javnega uslužbenca z drugim javnim uslužbencem;

– zahteva od javnega uslužbenca
poročilo o dogodku;

– zahteva od pristojnih služb
strokovna mnenja in dopolnitev ali izvedbo drugih ukrepov, ki so
potrebni za razjasnitev dejanskega stanja ali določenih pravnih
vprašanj;

– opravi ogled kraja dogodka;

– opravi rekonstrukcijo dogodka
in

– izvede druge ukrepe, ki so potrebni za ugotovitev
dejanskega stanja.

14. člen

(1) Javni uslužbenec, zoper katerega je vložena pritožba, se
povabi na razgovor v primernem roku, ki ne sme biti krajši od
treh dni od dneva, ko mu je bilo vabilo vročeno oziroma je bil
vabljen ustno.

(2) Ob soglasju javnega uslužbenca se lahko rok določen v
prejšnjem odstavku, skrajša.

(3) Javni uslužbenec lahko v postopku za reševanje pritožbe
predloži listine in druge dokaze.

(4) V postopku si lahko javni uslužbenec zagotovi pravno pomoč ali
strokovno pomoč drugega javnega uslužbenca.

15. člen

Če se v postopku preverjanja pritožbe ugotovi, da:

– je pritožnik odstopil od
pritožbe,

– gre za pritožbo, o kateri je
bilo v postopku že odločeno,

– je organ nepristojen za
dajanje odgovora na pritožbo,

– je pritožbo vložila neupravičena oseba,

se postopek ustavi in o tem pisno obvesti pritožnik.

2.3 Seja komisije

16. člen

(1) Sejo komisije skliče predsednik komisije, kadar je to potrebno
za razjasnitev dejanskega stanja ali na predlog pritožnika oziroma
javnega uslužbenca, s pisnim vabilom najmanj pet dni pred sejo. V
vabilu se določi datum, kraj in čas seje ter zadeva, ki bo
obravnavana na seji.

(2) Na sejo komisije se lahko vabijo poleg pritožnika in javnega
uslužbenca tudi druge osebe in strokovnjaki, če je to potrebno za
razjasnitev posameznih strokovnih vprašanj.

17. člen

(1) Seja komisije ni javna. Izključitev javnosti ne velja za
tiste, ki so bili na sejo vabljeni.

(2) Seja se praviloma opravi na sedežu Generalnega carinskega
urada.

18. člen

(1) Predsednik komisije vodi sejo in skrbi, da se pritožba
vsestransko preveri in pretehta.

(2) Na seji predsednik komisije seznani komisijo in vse prisotne z
vsebino pritožbe in izsledki preverjanja.

(3) Člani komisije imajo pravico postavljati vabljenim vprašanja
in predlagati izvedbo dodatnih ukrepov za ugotovitev dejanskega
stanja.

(4) Komisija lahko odloči, da se razprava o konkretni pritožbi
prekine, ter odredi izvedbo dodatnih ukrepov za ugotavljanje
določenih okoliščin in dejstev ter določi rok za izvedbo.

19. člen

(1) O seji komisije se piše zapisnik tako, da predsednik
komisije narekuje vsebino zapisnika.

(2) Zapisnik mora vsebovati:

– ime in sedež organa, ki
opravlja dejanje;

– datum, čas, kraj in zadevo, o
kateri teče postopek;

– sestavo komisije in
prisotnost vabljenih oseb ter njihovih zastopnikov ali pooblaščencev;

– opozorilo predsednika
komisije na dolžnost spoštovanja predpisov s področja varstva
osebnih, zaupnih in tajnih podatkov;

– navedbo obravnavanih pritožb;

– vsebino postavljenih vprašanj
in odgovorov;

– mnenja in predloge članov
komisije;

– morebitno odločitev o
prekinitvi razprave o konkretni pritožbi in odreditvi dodatnih
ukrepov;

– vse listine, ki so bile
uporabljene na seji.

2.4 Odgovor pritožniku

20. člen

(1) Komisija na podlagi ugotovljenih dejstev, okoliščin in
dokazov v postopku odloči o utemeljenosti pritožbe in o vsebini
odgovora pritožniku.

(2) Vsi člani komisije so se dolžni opredeliti do razlogov in
njihove utemeljenosti ter do končnega predloga odgovora pritožniku,
ki ga pripravi predsednik komisije in mora biti sestavljen v okviru
razlogov iz pritožbe. Odgovor pritožniku podpiše generalni
direktor.

(3) Odločitev komisije iz prejšnjega odstavka je dokončna.

21. člen

Odgovor se pošlje pritožniku in javnemu uslužbencu, zoper
katerega je bila vložena pritožba, ter notranji organizacijski enoti,
v kateri javni uslužbenec dela.

3. STROŠKI POSTOPKA

22. člen

(1) Pritožnik nosi svoje stroške postopka. To so predvsem
stroški sestave pritožbe, prihoda na sejo ter stroški
za priče, ki jih je sam predlagal.

(2) Člani komisije lahko za prihod na sejo komisije uporabijo
službeno vozilo, oziroma jim pripada povračilo prevoznih stroškov
z javnim prevoznim sredstvom oziroma povračilo kilometrine v višini,
ki je določena za prevoz na delo in z dela.

Povračilo prevoznih stroškov pripada tudi pričam, ki jih na
sejo povabi komisija.

(3) Vsem ostalim udeležencem (pravni zastopniki, strokovnjaki…)
pritožbenega postopka ne pripada pravica do povračila kakršnihkoli
stroškov, na kar jih je potrebno opozoriti v vabilu ali ob
prvem razgovoru.

4. VARSTVO PODATKOV

23. člen

Vsi sodelujoči v postopku za reševanje pritožbe so dolžni
podatke, ki se nanašajo na pritožbo, varovati po določbah
predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tajnih podatkov,
poslovne skrivnosti in davčne tajnosti.

5. EVIDENTIRANJE PRITOŽB

24. člen

Vse pritožbe se evidentirajo in sproti vnašajo v evidenco
pritožb, ki jo vodi služba, ki jo določi generalni direktor.

25. člen

(1) Evidenca vsebuje predvsem podatke o pritožbi: datum in način
vložitve, razlog pritožbe, notranjo organizacijsko enoto, v kateri
javni uslužbenec dela, in datum odgovora.

Podatki se hranijo v evidencah do pet let.

(2) Vzorec evidence je v prilogi 1 tega pravilnika, ki je njegov
sestavni del.

(3) O reševanju pritožb pošilja pristojna služba
letna poročila ministrstvu, pristojnemu za finance.

6. KONČNA DOLOČBA

26. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.

Št. 429-08-1/2005/3

Ljubljana, dne 4. aprila 2005.

Priloga 1:

Evidenca
pritožb