Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni,list RS,
št. 80/99, 70/00, 52/02)
154. člen
Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na
predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to
koristno za razjasnitev stvari, mora pa jo razpisati v
stvareh, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z
nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled
ali pa zaslišati priče ali izvedence.
155. člen
(1) Ustna obravnava je javna.
(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko izključi javnost od
celotne ustne obravnave ali od dela obravnave:
1. če to zahtevajo razlogi morale ali javne varnosti;
2. če je
podana resna in neposredna nevarnost, da bi bila ustna obravnava
ovirana;
3. če je treba obravnavati razmerja v kakšni
rodbini;
4. če je treba obravnavati okoliščine, ki pomenijo
državno, vojaško, uradno, poslovno, poklicno, znanstveno ali
umetniško tajnost.
(3) Izključitev javnosti lahko predlaga tudi prizadeta oseba.
(4) O izključitvi javnosti se izda sklep, ki mora biti obrazložen
in objavljen na oglasni deski tega organa.
(5) Pri razglasitvi odločbe javnost ne sme biti izključena.
GCU -> Carinski urad Jesenice
Številka: 426-80/119-1/2003/0310-010
ZADEVA: Razlaga 154. člena Zakona o splošnem upravnem
postopku-ustna obravnava
Pojasnjujete, da se zadnje čase stranke v postopkih, ki se
vodijo po uradni dolžnosti zaradi doplačila nepravilno obračunanih
uvoznih dajatev, v pritožbenem postopku in nato v postopku ponovnega
odločanja sklicujejo na 154. člen ZUP in zahtevajo ustno obravnavo v
primerih, ko se carinski organ odloči za ponovni pregled blaga v
njiihovih prostorih. Po določbi 154. člena ZUP je namreč razpis ustne
obravnave obvezen v primerih, ko se opravi ogled. Po vašem
mnenju pa temelji naknadno preverjanje deklaracije tudi v
nadaljevanju postopka pri ponovnem odločanju na določbi 62. člena CZ,
kot specialni določbi, ki ne vključuje ustne obravnave.
Ker bi se želeli izogniti nepotrebnim postopkovnim napakam,
prosite za mnenje.
Ustna obravnava je oblika izvajanja ugotovitvenega postopka, ki je
v nekaterih primerih fakultativna, v dveh primerih pa obvezna, to je
takrat, ko sta v postopku udeleženi dve ali več strank z
nasprotujočimi si interesi, ali pa takrat, kadar je potrebno opraviti
ogled oziroma zaslišati priče ali izvedence.
Kršitev pravila o obveznosti ustne obravnave sama po sebi
sicer v zakonu ni opredeljena kot bistvena kršitev pravil
postopka, vendar pa je z opustitvijo obravnave, kadar je ta obvezna,
lahko zelo hitro povezana s kršitvijo pravila postopka, ki je
kot bistvena določena v 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Z
ustno obravnavo, ki je izvedena dosledno po pravilih ZUP, se namreč
najustrezneje uresniči načelo zaslišanja stranke iz 9. člena
tega zakona. Poleg tega je seznanjanje stranke z rezultati
ugotovitvenega postopka na ustni obravnavi neposredno in sprotno,
zato tudi praviloma najbolj ekonomično.
Pravilno ugotavljate, da se glede na določbo 6. člena CZ v
carinskem postopku prednostno uporabljajo procesne določbe, ki
jih predpisuje ta zakon, glede postopkov, ki s tem zakonom niso
predpisani, pa se subsidiarno uporabljata Zakon o davčnem postopku in
Zakon o splošnem upravnem postopku.
Naknadno preverjanje deklaracij, ki vključuje preverjanje
komercialnih, tehnoloških in drugih dokumentov in podatkov v
zvezi z zadevnim blagom in tudi pregled blaga, če je še mogoč,
kot tudi spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega
carinskega postopka, je urejeno v določbi 62. člena CZ in
izvedbenem predpisu 171. člena UICZ. Po navedenih določbah je
predpisana diskrecija carinskega organa glede odločitve za
preverjanje deklaracije po prepustitvi blaga deklarantu, opravi pa se
lahko pri deklarantu ali drugi osebi, ki razpolaga s potrebnimi
podatki. Pri izvajanju teh postopkov so carinski organi omejeni z
določbami 9. člena CZ, ki predpisujejo za posamične primere roke
hrambe dokumentov, ki so jih osebe dolžne hraniti zaradi izvajanja
carinske kontrole.
Iz pojasnjenega torej izhaja, da lahko opravi carinski organ
v zgoraj omenjenih rokih iz 9. člena CZ naknadno preverjanje
deklaracije, brez da bi zaradi razjasnitve dejanskega stanja
stvari razpisal ustno obravnavo. Pooblastilo iz 62. člena CZ
se lahko uporabi v vseh primerih, ko se z naknadnim preverjanjem
deklaracije ugotavlja, ali je bil carinski dolg v sprejeti carinski
deklaraciji pravilno obračunan v skladu z določbo 143. člena CZ. V
zvezi s spoštovanjem obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega
carinskega postopka, se pooblastilo iz 62. člena CZ uporabi v
primerih preverjanja nastanka carinskega dolga za blago:
- ki je bilo odstranjeno izpod carinskega nadzora v dovoljenem
carinskem postopku (145. člen CZ), - za katero se ne izpolnjujejo dolžnosti iz zahtevanega postopka
(točka (a) prvega odstavka 146. člena CZ), - za katero ni izpolnjen kateri od pogojev za prepustitev blaga v
določen carinski postopek ali za odobritev carinske oprostitve ali
olajšave zaradi namena končne uporabe tega blaga (točka (b)
prvega odstavka 146. člena CZ) ali ki se je nepravilno rabilo ali uporabljalo v prosti carinski
coni (147. člen CZ).
Pooblastila iz 62. člena CZ pa ni mogoče uporabiti v primerih
ugotavljanja nastanka carinskega dolga zaradi nezakonitega vnosa
blaga v smislu 144. člena CZ. V teh primerih izhaja pooblastilo za
izvajanje kontrole iz 8.a člena CZ, dolžnost predložitve dokumentov s
strani oseb, ki so bile neposredno ali posredno vključene v posle v
zvezi z nezakonito uvoženim blagom, pa iz 8. člena istega zakona.
Odvisno od okoliščin posameznega primera in od zbranih
dokazov, ki se lahko pisno posredujejo stranki ali strankam v
izjasnitev tudi brez razpisa ustne obravnave, se zato uradna oseba,
ki vodi postopek, odloči, ali bi lahko ustna obravnava koristila za
razjasnitev stvari. Ustnost in neposrednost občevanja med uradno
osebo, strankami, pričami, izvedenci in drugimi udeleženci postopka
vsekakor lahko bistveno prispevajo k lažji, hitrejši in
sigurnejši ugotovitvi dejanskega stanja in materialne resnice
zlasti v zapletenih primerih. Obvezno pa je razpisati ustno obravnavo
v vseh primerih, ko se ugotavlja subjektivna odgovornost morebitnih
carinskih dolžnikov v smislu določb 144., 145. ali 147. člena CZ, še
posebej, če v ugotovitvenem postopku izpodbijajo pasivno
legitimacijo. Prav tako je obvezno razpisati ustno obravnavo, če je
zaradi razjasnitve te odgovornosti potrebno zaslišati tudi
priče.
V ponovnih postopkih po odpravi odločbe bodisi v pritožbenem
postopku ali upravnem sporu pa je vsekakor glede izvedbe
ugotovitvenega postopka potrebno upoštevati napotila
drugostopenjskega organa.
Vir: Generalni carinski urad; “Carinski urad Jesenice”;
akt št. 426-80/119-1/2003/0310-010, z dne 31.7.2003
