Predsednik Republike Slovenije je na podlagi druge alineje
prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave
Republike Slovenije izdal Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji
sporazuma med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o
medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BBHPCZ).

V nadaljevanju je besedilo zakona v slovenskem jeziku.

Več na spletnih straneh Uradnega lista:
http://www.uradni-list.si/cgi-bin/seznam.exe?comm=PDFLIST

ZAKON O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN
HERCEGOVINO O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH (BBHPCZ)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Bosno in
Hercegovino o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah, podpisan v
Ljubljani 7. aprila 2003.

2. člen

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem
jeziku glasi:*

* Besedilo sporazuma v bosanskem, srbskem in hrvaškem
jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve
Ministrstva za zunanje zadeve.

SPORAZUM MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN
HERCEGOVINO O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH

Republika Slovenija na eni strani in Bosna in Hercegovina na drugi
strani, v nadaljevanju “pogodbenici”, sta glede na to, da
je kršenje carinskih zakonov škodljivo za gospodarske,
davčne in trgovinske interese njunih držav, glede na pomembnost
zagotavljanja natančne odmere carinskih dajatev in drugih davkov na
uvoz in izvoz blaga kot tudi natančnega določanja vrednosti in
porekla takega blaga, ker priznavata potrebo po mednarodnem
sodelovanju pri zadevah, ki se nanašajo na izvajanje in
uveljavljanje carinskih zakonov, ker sta prepričani, da je mogoče s
sodelovanjem med njunimi carinskimi organi povečati učinkovitost
ukrepov pri carinskih kršitvah, ob upoštevanju
Priporočila Sveta za carinsko sodelovanje o medsebojni upravni pomoči
z dne 5. decembra 1953

sklenili:

1. člen

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

a) “carinska zakonodaja” pomeni zakone in predpise, ki
jih uveljavljajo carinski organi pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga
in se nanašajo na carinske in druge dajatve ter druge ukrepe
nadzora pri pretoku blaga čez državne meje;

b) “carinske dajatve” pomenijo vse dajatve, davke,
pristojbine in/ali druge dajatve, ki se odmerjajo in pobirajo na
ozemljih pogodbenic pri uporabi carinske zakonodaje, ne vključujejo
pa pristojbin in dajatev, katerih znesek je omejen na približne
stroške opravljenih storitev;

c) “organ prosilec” pomeni carinski organ, ki zaprosi
za pomoč na podlagi tega sporazuma ali prejme tako pomoč;

d) “zaprošeni organ” pomeni carinski organ, ki
prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega sporazuma ali da tako
pomoč;

e) “kršitev” pomeni vsako kršitev
carinske zakonodaje kot tudi vsak poskus kršitve take
zakonodaje;

f) “carinski organ” pomeni v Republiki Sloveniji
Ministrstvo za finance – Carinsko upravo Republike Slovenije in
v Bosni in Hercegovini Carinsko upravo Republike srbske (Republička
uprava carina Republike Srpske) na ozemlju Republike srbske in
Federalno carinsko upravo (Federalna carinska uprava) na ozemlju
Federacije Bosne in Hercegovine;

g) “osebni podatki” pomenijo vse podatke, ki se
nanašajo na določenega ali določljivega posameznika.

2. člen

Področje uporabe sporazuma

1. Pogodbenici si prek carinskih organov, določenih v točki f) 1.
člena tega sporazuma, pomagata na način in pod pogoji, navedenimi v
tem sporazumu, pri zagotavljanju pravilne uporabe carinske
zakonodaje, še posebej s preprečevanjem, odkrivanjem in
preiskovanjem kršitev te zakonodaje.

2. Vsa pomoč po tem sporazumu je zagotovljena po notranjem pravu
zaprošene pogodbenice.

3. člen

Pomoč po zaprosilu

1. Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi
vse ustrezne podatke, ki mu omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo
carinske zakonodaje, med drugim tudi podatke o prevozu in
odpošiljanju blaga, razporejanju in kraju, kamor je blago
namenjeno, o njegovi vrednosti in poreklu ter podatke o storjenih ali
načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko
kršila taka zakonodaja.

2. Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti,
ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene pogodbenice, pravilno
uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, in kadar je primerno, navede
carinski postopek, uporabljen za blago.

3. Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ sprejme
potrebne ukrepe za zagotovitev nadzora nad:

a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno
domneva, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo na
ozemlju pogodbenice prosilke;

b) kraji, kjer se blago skladišči na način, zaradi katerega
je mogoče utemeljeno sumiti, da je namenjeno nezakonitemu uvozu na
ozemlje pogodbenice prosilke;

c) gibanjem blaga, za katero organ prosilec sporoči, da bi lahko
povzročilo bistvene kršitve carinske zakonodaje na ozemlju
pogodbenice prosilke;

d) prevoznimi sredstvi, za katera se upravičeno domneva, da so
bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri kršenju carinske
zakonodaje na ozemlju pogodbenice prosilke.

4. člen

Pomoč na lastno pobudo

Carinski organi pogodbenic, kot so določeni v točki f)

1. člena tega sporazuma, si v okviru svojih pristojnosti pomagajo,
če menijo, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje,
še posebej kadar prejmejo informacije, ki se nanašajo
na:

– dejanja, s katerimi je bila kršena, je kršena
ali bi lahko bila kršena ta zakonodaja in ki bi lahko zanimala
drugo pogodbenico;

– nove načine ali metode, uporabljene pri kršenju te
zakonodaje;

– blago, za katero je znano, da v zvezi z njim prihaja do
bistvenih kršitev carinske zakonodaje na ozemlju druge
pogodbenice;

– osebe, za katere se ve ali sumi, da kršijo
zakonodajo, ki velja na ozemlju druge pogodbenice;

– prevozna sredstva in zabojnike, za katere se ve ali sumi,
da so bili, so ali bi lahko bili uporabljeni pri kršenju
carinske zakonodaje, ki velja na ozemlju druge pogodbenice.

5. člen

Strokovna pomoč

1. Pomoč po tem sporazumu med drugim obsega podatke o:

1. ukrepih, ki bi lahko bili koristni pri preprečevanju kršitev;

   
   

2. novih načinih, ki se uporabljajo pri kršitvah;

   
   

3. opažanjih in ugotovitvah, ki izhajajo iz uspešne
   uporabe novih pripomočkov in metod za ukrepanje, in

   
   

4. novih metodah in izboljšanih načinih obravnave
   potnikov in tovora.

   
   

2. Če to ni v nasprotju z njunim notranjim pravom, si carinski
organi pogodbenic prav tako prizadevajo za sodelovanje pri:

1. dajanju pobud, razvoju in izboljšavi programov
   usposabljanja za svoje osebje;

   
   

2. vzpostavljanju in vzdrževanju poti za medsebojno
   komuniciranje, da bi olajšali varno in hitro izmenjavo
   informacij;

   
   

3. pospeševanju učinkovitega medsebojnega usklajevanja
   skupaj z izmenjavo osebja, izvedencev in imenovanjem oseb za zvezo;

   
   

4. proučevanju in preskušanju nove opreme ali postopkov;

   
   

5. poenostavitvi in usklajevanju svojih carinskih postopkov in

   
   

6. vseh drugih splošnih upravnih zadevah, pri katerih je
   občasno potrebno skupno ukrepanje.

   
   

6. člen

Dostava/obveščanje

Po zaprosilu organa prosilca sprejme zaprošeni organ v
skladu s svojo zakonodajo vse potrebne ukrepe za:

– dostavo vseh dokumentov,

– uradno sporočanje vseh odločitev na podlagi tega sporazuma
naslovniku, ki prebiva ali je ustanovljen na njegovem ozemlju. V
takem primeru se uporablja tretji odstavek 7. člena.

7. člen

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

1. Zaprosila po tem sporazumu morajo biti pisna. Zaprosilu morajo
biti priloženi dokumenti, potrebni za njegovo obravnavo. Kadar je
nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejme ustno zaprosilo, ki ga je
treba takoj pisno potrditi.

2. Zaprosila na podlagi prvega odstavka tega člena vsebujejo te
podatke:

a) organ prosilec, ki daje zaprosilo,

b) zaprošeni ukrep,

c) predmet zaprosila in razlog zanj,

d) zakone, predpise in druge pravne elemente v zvezi s tem,

e) kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali
pravnih osebah, na katere se zaprosilo nanaša,

f) povzetek pomembnih dejstev, razen v primerih, predvidenih v 6.
členu, in

g) povezava med zaprošeno pomočjo in zadevo, na katero se
nanaša.

3. Zaprosila je treba predložiti v uradnem jeziku zaprošenega
organa, angleškem jeziku ali jeziku, ki je sprejemljiv za ta
organ.

4. a) Pomoč se zagotovi z neposrednim sodelovanjem med ustreznimi
carinskimi organi.

b) Če carinski organ zaprošene pogodbenice ni ustrezen
organ za izpolnitev zaprosila, ga mora nemudoma poslati ustreznemu
organu, ki v zvezi z njim ukrepa v skladu s svojimi zakonskimi
pooblastili, ali pa organ prosilca obvesti o ustreznem postopku, po
katerem se je treba ravnati pri takem zaprosilu.

5. Če zaprosilo ne ustreza uradnim zahtevam, je mogoče zahtevati
njegov popravek ali dopolnitev; lahko pa se odredijo varnostni
ukrepi.

8. člen

Obravnavanje zaprosil

1. Zaprošeni organ sprejme vse upravičene ukrepe za
obravnavo zaprosila in bo po potrebi skušal zagotoviti vse
uradne ali sodne ukrepe, potrebne za izpolnitev zaprosila.

2. Carinski organ ene pogodbenice na zahtevo carinskega organa
druge pogodbenice opravi vsako potrebno preiskavo, vključno z
zaslišanjem izvedencev in prič ali oseb, osumljenih kršitve,
in opravi preverjanja, inšpekcije in poizvedbe o dejstvih v
zvezi z zadevami, na katere se nanaša ta sporazum.

3. Po zaprosilu lahko zaprošeni organ v največji možni meri
omogoči uradnim osebam organa prosilca navzočnost na ozemlju
zaprošene pogodbenice, ko njegove uradne osebe raziskujejo
kršitve, ki zanimajo organ prosilec.

4. Organ prosilec se, če tako zahteva, obvesti o času in kraju
ukrepanja na podlagi zaprosila, tako da se ukrepanje lahko uskladi.

5. Uradne osebe organa prosilca, ki so pooblaščene za
preiskave kršitev, lahko zaprosijo, da zaprošeni organ
pregleda ustrezne knjige, registre in druge dokumente ali nosilce
podatkov in preskrbi njihove kopije oziroma da preskrbi vse
informacije v zvezi s kršitvijo.

9. člen

Oblika sporočanja informacij

1. Zaprošeni organ sporoči izide poizvedb organu prosilcu v
obliki dokumentov, overjenih kopij dokumentov, poročil in podobnega,
po potrebi pa tudi ustno.

2. Dokumente iz prvega odstavka lahko nadomestijo računalniški
podatki v kakršni koli obliki z enakim namenom; hkrati je
treba dostaviti vse informacije, potrebne za razlago ali uporabo
takih računalniških podatkov.

10. člen

Izjeme pri obveznosti dajanja pomoči

1. Kadar zaprošena pogodbenica meni, da bi bili z
izpolnitvijo zaprosila prizadeti njena suverenost, varnost, javni red
ali drugi bistveni državni interesi ali da bi bila kršena kaka
gospodarska, poslovna ali poklicna skrivnost, je mogoče pomoč odreči
oziroma jo dati le ob izpolnitvi določenih pogojev ali zahtev. Pomoč
je prav tako mogoče odreči, če zaprosilo vključuje devizne ali davčne
predpise, ki se ne nanašajo na predpise o carinskih dajatvah.

2. Kadar organ prosilec prosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel
zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora v svojem zaprosilu
opozoriti na to dejstvo. Zaprošeni organ se mora potem
odločiti, kako bo odgovoril na tako zaprosilo.

3. Če je pomoč zadržana ali zavrnjena, je treba o odločitvi in
razlogih zanjo nemudoma uradno obvestiti organ prosilec.

11. člen

Obveznost spoštovanja zaupnosti

1. Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v
skladu s tem sporazumom, je zaupna. Varovana je z obvezo uradne
tajnosti in je deležna enakega varstva po ustrezni zakonodaji, kot
velja za enako vrsto informacij v pogodbenici, ki jo je prejela.

2. Osebne podatke je mogoče poslati le, če je raven osebnega
varstva, ki ga zagotavljata zakonodaji pogodbenic, enakovredna.
Pogodbenici zagotovita vsaj raven varstva, ki temelji na načelih,
navedenih v prilogi k temu sporazumu.

12. člen

Uporaba informacij

1. Informacije, dokumente in druga sporočila, prejeta v okviru
medsebojne pomoči, je mogoče uporabiti le za namene, ki so določeni v
tem sporazumu, vključno z uporabo v sodnih ali upravnih postopkih.

2. Organ prosilec ne sme uporabljati dokazov ali informacij,
dobljenih po tem sporazumu, za drugačne namene, kot so navedeni v
zaprosilu, brez predhodnega pisnega soglasja zaprošenega
organa.

3. Kadar so po tem sporazumu izmenjani osebni podatki, carinski
organi pogodbenic zagotovijo, da bodo uporabljeni le za namene,
navedene v zaprosilu in v skladu z vsemi pogoji, ki jih lahko postavi
zaprošena pogodbenica.

4. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za
informacije v zvezi s kršitvami, ki se nanašajo na
mamila in psihotropne snovi. Take informacije je mogoče sporočiti
organom pogodbenice prosilke, ki so neposredno vključeni v boj proti
nedovoljeni trgovini z drogami.

13. člen

Spisi, dokumenti in priče

1. Carinski organi pogodbenic na zahtevo priskrbijo dokumentacijo
v zvezi s prevozom in odpošiljanjem blaga z navedbo vrednosti,
porekla, razporejanja blaga in kraja, kamor je to namenjeno.

2. Izvirnike spisov, dokumentov in drugega gradiva je mogoče
zahtevati le, kadar kopije ne bi zadostovale. Na posebno zahtevo se
kopije takih spisov, dokumentov in drugega gradiva ustrezno overijo.

3. Izvirnike spisov, dokumentov in drugega gradiva, ki so bili
poslani organu prosilcu, je treba čim prej vrniti. To ne vpliva na
pravice zaprošenega organa ali drugih, ki so s tem povezani.
Na zahtevo je treba izvirnike, potrebne za sodne postopke ali podobne
namene, nemudoma vrniti.

4. Na zaprosilo carinskega organa ene pogodbenice carinski organ
druge pogodbenice po lastnem preudarku pooblasti svoje uslužbence, če
ti uslužbenci na to pristanejo, da nastopijo kot priče v sodnih ali
upravnih postopkih na ozemlju pogodbenice prosilke in predložijo
spise, dokumente in drugo gradivo ali njihove overjene kopije, za
katere se meni, da so potrebni za postopek. V takem zaprosilu je
treba navesti čas, kraj in vrsto postopka in v kakšni vlogi bo
uslužbenec pričal.

14. člen

Stroški

1. Carinski organi pogodbenic se odpovejo vsem zahtevkom za
povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju tega sporazuma,
razen stroškov za priče, honorarjev izvedencev in stroškov
za tolmače, ki niso državni uslužbenci.

2. Če so ali bodo za izpolnitev zaprosila potrebni večji in
izredni stroški, se carinski organi pogodbenic posvetujejo, da
določijo pogoje, pod katerimi se zaprosilo izpolni, ter način kritja
stroškov.

15. člen

Izvajanje

1. Ta sporazum izvajajo

– Ministrstvo za finance – Carinska uprava Republike
Slovenije na eni strani in

– Carinska uprava Republike srbske na ozemlju Republike
srbske in Federalna carinska uprava na ozemlju Federacije Bosne in
Hercegovine na drugi strani.

Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za
uporabo sporazuma, ob upoštevanju predpisov o varstvu
podatkov.

2. Izmenjava podatkov na podlagi izvajanja tega sporazuma poteka
med Ministrstvom za finance – Carinsko upravo Republike
Slovenije in ozemeljsko pristojno carinsko upravo v Bosni in
Hercegovini.

3. Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in
Hercegovine pomaga Ministrstvu za finance – Carinski upravi
Republike Slovenije, kadar ni jasno, katera carinska uprava naj
prejme zaprosilo.

4. Po posvetovanju lahko carinski organi pogodbenic izdajo upravna
navodila, potrebna za izvajanje tega sporazuma.

5. Carinski organi pogodbenic se lahko dogovorijo, da bodo njihove
preiskovalne službe v neposrednem stiku.

16. člen

Sprejete obveznosti po mednarodnih konvencijah

Določbe tega sporazuma ne vplivajo na obveznosti, sprejete po
mednarodnih konvencijah, ki so jih veljavno sprejele pogodbenice.

17. člen

Območje uporabe sporazuma

Ta sporazum se uporablja na carinskih območjih obeh pogodbenic,
kot sta določeni v njunih notranjih zakonodajah.

18. člen

Začetek in prenehanje veljavnosti

1. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi
datumu, ko se pogodbenici po diplomatski poti obvestita, da so bile
izpolnjene vse notranje pravne zahteve za začetek njegove
veljavnosti.

2. Carinski organi pogodbenic soglašajo, da se sestanejo
zaradi ponovnega pregleda sporazuma ali obravnave drugih carinskih
zadev, ki bi lahko izhajale iz njihovega medsebojnega odnosa, na
zahtevo enega od carinskih organov ali po petih letih od datuma
začetka veljavnosti sporazuma, razen če se med seboj pisno uradno ne
obvestijo, da tak pregled ni potreben.

3. Pogodbenici lahko kadar koli popravita ali spremenita ta
sporazum z medsebojnim dogovorom.

4. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas, razen če ga katera
koli pogodbenica ne odpove pisno po diplomatski poti. Sporazum
preneha veljati šest mesecev po prejemu takega uradnega
obvestila.

Da bi to potrdila, sta podpisana pooblaščenca, ki sta bila
za to pravilno pooblaščena, podpisala ta sporazum.

Sklenjeno v Ljubljani dne 7. aprila 2003 v dveh izvirnikih v
slovenskem, bosanskem, srbskem, hrvaškem in angleškem
jeziku, vsa besedila so enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi je
odločilno angleško besedilo.

PRILOGA – TEMELJNA NAČELA VARSTVA PODATKOV

1 Osebni podatki, ki se računalniško obdelujejo, morajo
biti:

a) pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito;

b) hranjeni za določene in zakonite namene in se ne smejo
uporabljati na način, nezdružljiv s temi nameni;

c) primerni, ustrezni in ne preobsežni glede na namene, za katere
se hranijo;

d) natančni, in če je potrebno, sproti usklajevani;

e) ohranjeni v obliki, ki dopušča ugotavljanje istovetnosti
oseb, na katere se podatki nanašajo, le tako dolgo, kot je
potrebno za namen, za katerega se ti podatki hranijo.

2 Osebni podatki o zdravju ali spolnem življenju ne smejo biti
računalniško obdelani, razen če notranje pravo ne zagotavlja
ustreznega varstva. Enako velja za osebne podatke v zvezi s
kazenskimi obsodbami.

3 Sprejeti je treba ustrezne varnostne ukrepe za varstvo osebnih
podatkov, hranjenih v podatkovnih datotekah, pred nepooblaščenim
uničenjem ali slučajno izgubo kot tudi pred nepooblaščenim
dostopom, spremembo ali razširjanjem.

4 Vsaki osebi je treba omogočiti:

a) da ugotovi obstoj računalniško obdelane datoteke osebnih
podatkov, njene glavne namene kot tudi identiteto in stalno
prebivališče ali glavni sedež upravljavca datoteke;

b) da v razumnih presledkih in brez pretirane zamude ali stroškov
dobi potrditev, ali so osebni podatki, ki se nanašajo nanjo,
hranjeni v računalniško obdelani datoteki, in da ji take
podatke sporočijo v razumljivi obliki;

c) da, odvisno od primera, doseže popravek ali izbris takih
podatkov, če so bili obdelani v nasprotju z določbami notranjega
prava, ob upoštevanju temeljnih načel iz prvega in drugega
odstavka te priloge;

d) da ima na voljo pravna sredstva, če zahteva za obvestilo
oziroma obvestilo, popravek ali izbris, omenjen v pododstavkih b) in
c) tega odstavka, ni izpolnjena.

5.1 Glede določb iz prvega, drugega in četrtega odstavka te
priloge niso dovoljene nobene izjeme, razen v mejah, določenih v teh
odstavkih.

5.2 Neupoštevanje določb prvega, drugega in četrtega
odstavka te priloge je dovoljeno, če jo to določeno v zakonodaji
pogodbenice in je to potreben ukrep v demokratični družbi v interesu:

a) zaščite državne varnosti, javne varnosti, denarnih
interesov države ali zatiranja kaznivih dejanj;

b) varstva osebe, na katero se podatki nanašajo, ali pravic
in svoboščin drugih.

5.3 Zakon lahko določa omejitev uresničevanja pravic, določenih v
pododstavkih b), c) in d) četrtega odstavka te priloge, v zvezi z
računalniško obdelanimi datotekami osebnih podatkov, ki se
uporabljajo za statistične ali znanstvenoraziskovalne namene, kadar
očitno ni nikakršnega tveganja, da bi bila kršena
zasebnost oseb, na katere se podatki nanašajo.

6 Nobene določbe te priloge ni mogoče razlagati, kot da omejuje
ali drugače vpliva na možnost pogodbenice, da dodeli osebam, na
katere se podatki nanašajo, širše varstvo, kot
je določeno v tej prilogi.

3. člen

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za finance –
Carinska uprava Republike Slovenije.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

Št. 437-01/03-15/1